Zgodovina

Odred Otok se je v letu 1968 preimenoval v Odred II. grupe odredov, ki se mu je v splošnih tendencah po združevanju leta 1971 pridružil še Odred gorskih borov. Žal je med člani obeh odredov prišlo do usipa članstva, ampak taborniki bi ne bili taborniki, če kriza ne bi v njih vzbudila novih moči. Takratni starešina odreda je bil Jože Krebs.

Organizacija se je kmalu začela krepiti in prvi nov uspeh je bil ustanovitev Bratskega odreda Tito (v nadaljevanju BOT), leta 1970 na zletu ZTJ v Lescah. V njem so sodelovali odredi iz Skopja, Novega Beograda, Splita, Vinkovcev, Rdevika, Čuprije in seveda Celja. Tabori BOT-a so bili večinoma v Kokarjah. Leta 1978 je dejavnost BOT-a zamrla, obnovljena pa je bila po šestih letih in odredi so sodelovali vse do ločitve jugoslovanskih republik. V tem obdobju je bil naš odred večkrat nosilec naziva Partizanski odred in s tem je bil tudi postavljen za vzor drugim slovenskim odredom. Kolikor smo našli pisnih virov je bil takratni starešina roda Bogoljub Ščopič, načelnik pa Peter Mlinar. Taborniki Roda II. grupe odredov smo se udeleževali številnih akcij in tekmovanj po celi Jugoslaviji: sodelovali na bratskih igrah jugoslovanskih republik, na srečanjih BOT-a in štafeti mladosti. Leta 1988 je starešinsko mesto zasedel Igor Novak, načelniško mesto pa Bernard Teržan, leto kasneje je prevzel mesto starešine Peter Mlinar, načelniško mesto pa se ni spremenilo. Do leta 2000 so se spreminjala le načelniška mesta in sicer je leta 1993 postala načelnica Mateja Medved, leta 1998 Elvis Cvikl. Na mesto starešine je leta 2000 prišla Olga Čander, ki je opravljala to funkcijo do leta 2003, ko je prevzel mesto Elvis Cvikl, načelniško mesto pa Boštjan Božič. Do spremembe je prišlo ponovno leta 2009, ko je je Boštjan, ki je našemu rodu ponovno dal zagon in vzpostavil nove smernice, umaknil in zamenjala ga je Maja Lupše. Elvis Cvikl pa še vedno opravlja funkcijo starešine rodu.

V povezavi s političnimi dogodki leta 1991, se je začela v ZTS postavitev novih smernic: preimenovanje odredov v rodove ter sprejetje osnovnega programa in prisege kot temeljev za skavtsko življenje. Nekaterim takratnim članom te prilagoditve, ki so zahtevale tudi šolanje za drugačno delo, niso bile blizu, saj so terjale dovolj prostega časa, zato je Rod II. grupe odredov spet doživel usip članstva. Starešina je postal Peter Mlinar, načelnica pa Mateja Medved. Dobro delo z mladimi vodniki, ki so bili šele na začetku svoje vodniške poti, se je očitno obrestovalo, saj je število članov ponovno naraslo na preko 100.

Z letom 1993 se je za rod pričelo nov obdobje: sodelovanje v skavtskem duhu se je razširilo proti tujini, vendar tokrat proti državam srednje Evrope. Najprej smo vzpostavili stik z VCP Grevenbroich. Z njimi si vsakoletno izmenjujemo taborjenje, tako da smo bili mi v letih od 1994 do 1998 trikrat gostje v Nemčiji, dvakrat pa so oni taborili z nami v Sloveniji. Poleg omenjenih skupnih letnih taborjenj sta se naša tabornika, leta 1995, udeležila svetovnega Jamboree-ja na Nizozemskem in od tam prinesla navdušenje za širše skavtsko gibanje. Leta 1997 smo na taborjenju v Nemčiji spoznali tudi skavte iz bivše Vzhodne Nemčije, na rodovem taborjenju pa smo gostili še skavte z Dunaja. Tako smo leta 1998 organizirali mednarodni tabor v Kokarjah, na temo Mir gradimo skupaj. Gostili smo skavte iz obeh predelov Nemčije in skavte z Dunaja. Tako smo še dodatno utrdili naše prijateljske vezi. Leta 1999 smo bili gostje pri skavtih iz Vzhodne Nemčije. Da se je zanimanje za mednarodno dejavnost v našem rodu povečalo, je dokaz to, da se je svetovnega skavtskega zleta ( Jamboree ) v Čilu leta 1999 udeležilo kar 7 naših članov.
Zahvala za uspešno mednarodno sodelovanje gre naši tabornici Karmen Oberčkal, ki je s svojim znanjem in pogumom skoraj vsako leto popeljala skupino tabornikov po predelih Evrope. Leta 2002 se je skupina tabornikov podala po poteh Francoske države. Ob 100-ti obletnici skavtstva (2007) pa sta se dve naši članici podali na svetovni Jamboree v Anglijo.

Vsako leto znova sodelujemo tudi s katoliškimi skavti na skupni akciji Luč miru iz Betlehema. Prav tako sodelujemo s projektno pisarno Celje – zdravo mesto, ob vsakoletni čistilni akciji mesta Celje. Z organizatorji Ulične olimpijade sodelujemo že tri leta in upamo, da bomo z njimi sodelovali še vrsto let.