Na raziskovalnem popotovanju smo preverjali kakovost reke Savinje in njenih glavnih pritokov. Rezultate raziskav lahko najdete v spodnji datoteki. Tukaj pa vam navajamo nekaj pojasnil.

Prisotnost amonijevega iona v vodi nam pove, da je bila voda pred kratkim v stiku z razpadajočimi organskimi snovmi (Urin, kanalizacijske odplake, gnojnica iz neurejenih gnojišč, umetno sečnino v umetnih gnojilih,...) Dodatna tveganja, ki ga predstavlja povečanje amonijevega iona in ostalih dušikovih spojin v vodnih sistemih, se odraža v hitri rasti evtrofičnih jezer in oceanskih mrtvih con, cvetenja morja in zmanjšane količine raztopljenega kisika. Obseg in posledice podvojitve biološko dosegljivega dušika v tleh, vodah, zraku in zemlji zaradi človekovega onesnaževanja v preteklem stoletju še vedno ni dokončno raziskano.

Če je v vodi povišana vrednost nitratov pomeni, da je voda onesnažena s kanalizacijskimi odplakami. Lahko jih v vodo spirajo padavine, ki padajo na naravno ali umetno gnojena polja ali travnike. Nitrate vsebujejo tudi industrijske odpadne vode. Pri površinskih vodah lahko povečana vrednost nitratov povzroči pogin rib in ostalih vodnih organizmov. Vplivajo tudi na intenzivnejše cvetenje alg in s tem posredno na zmanjšanje količine kisika v vodi, kar lahko povzroči porušenje ravnovesja v ekosistemu.



Nitritne soli nastanejo iz nitratov in so strupene za vsa živa bitja. Povzročajo rakava obolenja.

Fosfati v vodi so pomemben vir hranil za vse rastline in živali. Povečane vrednosti pa lahko privedejo do prekomerne rasti alg in bakterij v vodi, iz vode porabijo ves kisik, kar privede do pogina vodnih organizmov. V vodi se pojavijo predvsem zaradi uporabe pralnih praškov, detergentov in iz umetno gnojenih tal spranih umetnih gnojil.



Baker v vodi je lahko za ribe zelo škodljiv, saj že pri nizkih koncentraciji (0,3 mg/l) ob daljši izpostavitvi lahko povzroči pogin. Pred kratkim pa je bilo ugotovljeno da v izjenmo nizkih koncentracijah povzroči začasno izgubo voha pri ribah. Ko se baker iz vode odstrani se ribam voh povrne

Železove spojine v vodi lahko pri ribah in dvoživkah povzročijo vnetja, vendar nismo nikjer na poti izmerili nevarne koncentracije tega elementa. V nizkih koncentracijah povzroča le rjave usedline na dnu, koristno pa je za vodne rastline.

Največji porast nitritov, nitratov in amonija je bil izmerjen pri pritoku Paka. To je posledica izlivanja industrijskih in fekalnih odplak brez ustrznih čistilnih naprav. Teče skozi območje ki je razmeroma gosto poseljeno in bogato z industrijo, kar reko dodatno obremeni.

Manjši porast je bil opažen tudi pri pritokih Ložnica in Voglajna. Ložnica je počasi tekoč potok med polji in drugimi obdelovalnimi površinami. Glede na čas v letu je nivo najverjetneje rahlo povišan zaradi umetno gnojenih polj. Tudi Voglajna je počasi do srednje hitro tekoč vodotok z zamuljenim dnom, kar mu še dodatno zmanjša sposobnost samočiščenja. Teče skozi tri večja naselja med katerimi so območja intenzivnega kmetijstva in industrije.

V Dreti so izjemno povečani fosfati, kar je verjetno posledica umetno gnojenih kmetijskih površin in neurejenih kanalizacijskih odtokov.

Savinja je v zgornjem toku čista reka, ko pa teče proti izlivu v Savo, pa se njena kvaliteta zmanjšuje. Poleti bi naši rezultati verjetno pokazali še večjo onesnaženost, saj je padavin manj in pretok veliko manjši. Samočistilna sposobnost rek pomeni, da se s pomočjo mikroorganizmov del organske mase v vodi razgradi v anorgansko, ki za življenje v vodi ni tako nevarna. To se dobro odrazi po večjih obremenitvah Savinje pri Ločici, Dreti, Paki in Ložnici. Po teh merilnih mestih se na testih opazi upad (predvsem fosfatov). Vendar tudi samočistilna sposobnost včasih ne zmore vsega. Zatorej pazimo, da reki ne bomo naložili preveč dela, saj se s časom postara in utrudi, prav tako kot mi!